Kmečka skrinja je bila stoletja najpomembnejši kos pohištva. V kmečkem okolju na Gorenjskem prevladujejo skrinje iz mehkega lesa, ki je bil cenejši. Kultura slikarskega okraševanja pohištva je izstopajoča sestavina ljudsko-umetnostne ustvarjalnosti in je bila stoletja zasidrana zlasti v alpskih deželah. Za poslikave na skrinjah je vse do konca 18. stoletja značilna skromna barvna lestvica.
Na željo naročnika je bila opravljena rekonstrukcija poslikave in manjkajočih lesenih delov. Poslikava je bila sicer precej stabilna, lokalno je bila poškodovana zaradi lastnosti nosilca. Prekrival jo je potemnel lak, ki ni več opravljal svoje funkcije zaščite. Les je bil splošno precej trhel in obrabljen, predvsem na izpostavljenih delih. Na lesu je bilo precejšnje število izletnih luknjic insektov ter drugih lesnih škodljivcev- lesnih os.
Po temeljiti fotodokumentaciji stanja je sledilo mehansko odstranjevanje prahu, sledilo pa je tudi mokro čiščenje s topilom prepojenimi tamponi. Les je bil saniran tudi z injenciranjem snovi proti lesnim insektom. Odstranila sem železne tujke, ki so bili dodani kasneje (deli skrinje so bili originalno pritrjeni z mozniki), opravila sanacijo rje. Sledilo je utrjevanje lesa, ter kitanje in plombiranje ter izdelava manjkajočih delov. Na vrsto je prišla retuša, pred njo sem z ustreznim lakom ločila originalno poslikavo od retuše, saj je to princip, ki restavratorjem omogoča lažjo odstranitev kasnejših preslikav in ponovno pridobitev originala.
Add a Comment