Upravljalec pokopališča je kolebal med odločitvijo po zamenjavi poškodovanega razpela z novim ali restavriranjem obstoječega. Izbral je restavriranje in odločitev je bila dobra.
Lesena poslikana plastika, ki stoji na prostem, je izpostavljena mnogim dejavnikom, ki pospešujejo propadanje struktur. Temperaturne spremembe, izpostavljenost svetlobi in velika nihanja v vlagi so dejavniki na katere na prostem ne moremo vplivati, če hočemo, da predmet dediščine služi svojemu namenu zaradi katerega je bil postavljen.
Nosilec plastike je bil razpokan, barvna plast se je luščila, se prašila in odpadala.
V restavratorskem ateljeju smo sanirali in utrdili les, zapolnili razpoke, domodelirali manjkajoče dele in retuširali barvno plast ter zaščitili površino.
Kip je bil vrnjen na pokopališče. Z restavratorskimi postopki smo mu povrnili dobro stanje, vendar ker na škodljive dejavnike iz okolja ne moremo vplivati, je pomembno, da se plastike na prostem vzdržuje. To predstavlja manjši strošek za lastnika.
Add a Comment