Nekaj teksta za primer
Telefon
++386 (0)41 973 542
Nekaj teksta za primer
V restavratorskem ateljeju MINK nudimo strokovno restavriranje slik na kovino. Slike so zaradi narave materialov iz katerih so sestavljene in različnih zunanjih dejavnikov, podvržene različnim poškodbam. V trenutku, ko je slika dokončana se začne proces staranja. Hitrost propadanja je odvisna od kakovosti, kombinacije in vrste materialov ter od okolja v katerega je postavljena. Med postopkom restavriranja slik se posvetimo vsem plastem in povrnemo plasti na svoje mesto.
V ateljeju uporabljamo kvalitetne in priznane blagovne znamke, ter naravi prijazne materiale. Zaupajte nam vaše potrebe in ponudili vam bomo najboljšo rešitev.
Kmečka skrinja je bila stoletja najpomembnejši kos pohištva. V kmečkem okolju na Gorenjskem prevladujejo skrinje iz mehkega lesa, ki je bil cenejši. Kultura slikarskega okraševanja pohištva je izstopajoča sestavina ljudsko-umetnostne ustvarjalnosti in je bila stoletja zasidrana zlasti v alpskih deželah. Za poslikave na skrinjah je vse do konca 18. stoletja značilna skromna barvna lestvica.
Na željo naročnika je bila opravljena rekonstrukcija poslikave in manjkajočih lesenih delov. Poslikava je bila sicer precej stabilna, lokalno je bila poškodovana zaradi lastnosti nosilca. Prekrival jo je potemnel lak, ki ni več opravljal svoje funkcije zaščite. Les je bil splošno precej trhel in obrabljen, predvsem na izpostavljenih delih. Na lesu je bilo precejšnje število izletnih luknjic insektov ter drugih lesnih škodljivcev- lesnih os.
Po temeljiti fotodokumentaciji stanja je sledilo mehansko odstranjevanje prahu, sledilo pa je tudi mokro čiščenje s topilom prepojenimi tamponi. Les je bil saniran tudi z injenciranjem snovi proti lesnim insektom. Odstranila sem železne tujke, ki so bili dodani kasneje (deli skrinje so bili originalno pritrjeni z mozniki), opravila sanacijo rje. Sledilo je utrjevanje lesa, ter kitanje in plombiranje ter izdelava manjkajočih delov. Na vrsto je prišla retuša, pred njo sem z ustreznim lakom ločila originalno poslikavo od retuše, saj je to princip, ki restavratorjem omogoča lažjo odstranitev kasnejših preslikav in ponovno pridobitev originala.
astnik jaslic je želel ohraniti družinsko zapuščino tudi za naslednje rodove. Zaradi selitve so bile figure nekaj časa hranjene na neprimernem mestu, kar je pospešilo propadanje, izpostavljene so bili nihanjem vlage, kar je imelo za posledico razpoke in lokalno odpadanje barvne plasti. Figure jaslic so narejene iz gline z dodatki lesa in kovine. Površina je poslikana v mešani tehniki olja in tempere. Predvsem področja slikana v tehniki tempere so se prašila, ponekod so popolnoma odpadla.
Na plastikah sem z mehkim čopičem in preizkušenimi topili odstranila nečistoče. Sledilo je utrjevanje nosilca in barvne plasti. Poškodbe nosilca sem zapolnila in domodelirala manjkajoče dele. Sledila je retuša z lokalno rekonstrukcijo barvne plasti.
Lastniki so ob prevzemu dobili navodila za hranjenje in vzdrževanje.
Pri dediščini je pomembna tudi čustveno vrednotenje predmetov.
Upravljalec pokopališča je kolebal med odločitvijo po zamenjavi poškodovanega razpela z novim ali restavriranjem obstoječega. Izbral je restavriranje in odločitev je bila dobra.
Lesena poslikana plastika, ki stoji na prostem, je izpostavljena mnogim dejavnikom, ki pospešujejo propadanje struktur. Temperaturne spremembe, izpostavljenost svetlobi in velika nihanja v vlagi so dejavniki na katere na prostem ne moremo vplivati, če hočemo, da predmet dediščine služi svojemu namenu zaradi katerega je bil postavljen.
Nosilec plastike je bil razpokan, barvna plast se je luščila, se prašila in odpadala.
V restavratorskem ateljeju smo sanirali in utrdili les, zapolnili razpoke, domodelirali manjkajoče dele in retuširali barvno plast ter zaščitili površino.
Kip je bil vrnjen na pokopališče. Z restavratorskimi postopki smo mu povrnili dobro stanje, vendar ker na škodljive dejavnike iz okolja ne moremo vplivati, je pomembno, da se plastike na prostem vzdržuje. To predstavlja manjši strošek za lastnika.
Slika je datirana v leto 1947, slikana je v tehniki olje na platno z debelejšimi, pastoznimi nanosi barve. Stanje slike pred posegom je bilo precej slabo: platno je bilo ohlapno in lokalno natrgano, barvana plast je bila lokalno razpokana (posledica sušenja predebelih nanosov barve), je odstopala, se luščila, bila odrgnjena, predrta (posledica mehanskih udarcev). Slika je bila lakirana, vendar je lak skrepenel in potemnel. Izrazite so bile nečistoče na površini slike.
Zanimivost te slike je, da je bila že retuširana, predvidevam, da v 70-ih letih. Retušer je enačil ton potemnelega laka na mestih, kjer so fragmenti barvne plasti odpadli. Slika je imela tako izrazito rjav karakter. Po odstranitvi potemnelega laka in starejše retuše je slika na novo zasijala. Razlika je očitna in ne predstavlja poseg v likovno delo avtorja temveč samo preventivni ukrep zaščite slike. Delna rekonstrukcija poslikave je bila opravljena le na predelu neba, kjer je barvna plast v večjih fragmentih odpadla.